Danes, 12. junija 2023, minevajo točno tri leta, odkar je slovenski Državni zbor sprejel etični kodeks za poslanke in poslance. Kodeks Državnega zbora nalaga delovanje v skladu z načeli integritete, lojalnosti, pravičnosti, poštenosti, odgovornosti, dostojanstva in spoštljivosti. Posebno vlogo namenja vodstvu Državnega zbora, ki naj bi predstavljalo zgled za spoštovanje in promocijo etičnih načel, ob tem pa naj bi tudi opozarjalo na nedopustnost kršitev kodeksa in ob pojavu kršitev primerno ukrepalo. Ob tretji obletnici sprejema etičnega kodeksa za poslanke in poslance smo na Transparency Internatonal Slovenia v Kabinetu predsednice Državnega zbora preverili, kako poteka njegovo izvajanje v praksi.
Dolga pot do sprejema etičnega kodeksa
Zamisli o etičnem kodeksu so bile v slovenskem državnem zboru prisotne že dolgo pred dejanskim sprejemom. Do prvih napovedi je namreč prišlo že leta 1993, pravila pa so bila med poslanci prvič skicirana pet let kasneje. Zatem je sledilo še več podobnih poskusov in osnutkov, pri katerih so med drugim sodelovali kolegij predsednika parlamenta, mandatno-volilna komisija, Društvo poslancev 90, med zunanjimi pobudniki pa so bili tudi Komisija za preprečevanje korupcije, predstavniki skupine držav za boj proti korupciji (GRECO).[1] K aktivnosti na tem področju nas je lahko spodbudilo tudi spremljanje napredka v drugih evropskih državah, ki so etični kodeks državnega zbora večinoma prav tako sprejemale v zadnjih letih (Portugalska, Španija), ali pa so etična načela zajeli s parlamentarnimi poslovniki (npr. Danska, Madžarska) in s posebnimi moralno obvezujočimi dokumenti (npr. Prostovoljni sporazum na Švedskem, Dobra praksa poslancev v Estoniji ipd.)[2].
Tudi pri Transparency International (TI) Slovenia smo si za sprejem kodeksa prizadevali več let, saj se nam zdi že na simbolni ravni pomemben prispevek k dvigu ugleda in integritete državnega zbora. Kot so poleg tega zapisali pri mednarodnem sekretariatu Transparency International, so primeri korupcije in neprimernega vedenja poslancev pripomogli k nižanju ugleda zakonodajne veje oblasti, parlamentarni etični kodeksi pa vzpostavljajo vsaj merila sprejemljivega vedenja na podlagi vrednot integritete, iskrenosti, nepristranskosti in objektivnosti ter pripomorejo k profesionalizaciji politike.[3]
Pred državnozborskimi volitvami leta 2014 smo v TI Slovenia pripravili Zavezo za boj proti korupciji, s katero smo med drugim pozivali tudi k sprejemu etičnega kodeksa, zavezo pa je podpisala večina poslank in poslancev 7. sklica. V decembru 2014 in januarju 2015 smo na srečanjih s poslanskimi skupinami dodatno izpostavili pomembnost sprejetja kodeksa etike DZ in predlagali ustanovitev delovne skupine za uskladitev vsebine kodeksa. V tistem obdobju smo tudi javno podprli pobudo skupine poslank in poslancev, ki je v proceduro vložila predlog kodeksa. Oktobra 2016 se je s predsednikom slovenskega DZ sestala podpredsednica mednarodnega gibanja Transparency International, Elena Panfilova, ki je pozvala k hitrejšemu in odločnejšemu sprejetju tega pomembnega mehanizma. Z namenom spodbuditi sprejem Kodeksa etike DZ je TI Slovenia skupaj s Transparency International pripravila tudi pregled delovanja etičnih komisij in takratnemu predsedniku DZ poslala nekaj usmeritev za sprejem Kodeksa.
Sprejem kodeksa 12. junija 2020 smo pri TI Slovenia toplo pozdravili, odtlej pa budno bdimo nad izvajanjem njegovih določil v praksi. Kot smo zapisali ob sprejemu, pričakujemo, »da bodo s pomočjo tega dokumenta poslanke in poslanci naslavljali tudi pomembnejše etične dileme, ki lahko bistveno vplivajo na sprejemanje njihovih odločitev javnega pomena.« Korak naprej v tem smislu predstavlja že letos januarja sprejet Zakon o zaščiti žvižgačev, naslednjo prelomnico pa lahko predstavlja sprejetje novele Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK).
Sprejem kodeksa zgolj en korak k dvigu slovenske politične kulture
Pri svojem zavzemanju za sprejem kodeksa smo med drugim poudarjali, da bi moral državni zbor v procesu priprave kodeksa odpreti tudi javno razpravo, oziroma bi v proces priprave kodeksa v večji meri vključil večje število deležnikov, kar bi materiji kodeksa dalo večjo težo v javnosti. Kljub temu, da ta proces ni bil zares vključujoč in da je besedilo kodeksa sorazmerno skromno, lahko verjamemo, da kodeks danes igra vlogo pri dvigu slovenske politične kulture, saj ni postal predmet obračunavanja med političnimi opcijami in se ne zdi rezultat kakršnih koli strankarskih ali drugih parcialnih interesov. Strinjamo se sicer lahko s pomisleki nekaterih, npr. pravnika Marka Pavlihe, da bi bilo smiselno v kodeks vpisati tudi izglasovanje kršitev na plenarni seji ali pa na častnem razsodišču, kar bi imelo večjo težo od zdaj veljavne obravnave na nejavni seji kolegija predsednice DZ.[4] Morda bo čez čas do izraza prišla tudi potreba po strožjih kaznih za kršitelje (npr. denarnih globah), kar bi verjetno zaleglo bolj kot le javni ali nejavni opomini, ki so predsednici DZ na razpolago zdaj, a v osnovi etični kodeks vendarle v vsakem primeru deluje predvsem na načelni ravni in že v zdajšnji obliki služi določeni funkciji.
Izvajanje kodeksa ob tretji obletnici sprejema
Na kabinet predsednice DZ, ki je odgovorna oseba za izvajanje kodeksa, smo ob tej priložnosti naslovili nekaj kratkih vprašanj o uresničevanju zavez kodeksa in o kršitvah v praksi. Na vsa vprašanja so nam v zastavljenem roku odgovorili, tako da v nadaljevanju navajamo povzetek njihovih odgovorov.
V treh letih obstoja etičnega kodeksa je bil izrečen le en opomin brez javne objave, kar je po kodeksu najblažja oblika kazni za kršitelje. V mandatnem obdobju 2022-2026 tudi takšnih kršitev še ne beležijo. Omenjena kršitev iz prejšnjega sklica parlamenta se nanaša na 4. člen Etičnega kodeksa, ki govori o krnitvi ugleda in integritete Državnega zbora, oziroma o nižanju zaupanja javnosti v integriteto Državnega zbora in funkcijo poslanca. Sporočili so nam tudi, da je vsa dokumentacija o kršitvah evidentirana skladno z Uredbo o upravnem poslovanju, vendar se individualna evidenca kršitev ne vodi.
Zanimali so nas tudi možni načini prijave kršitev. Iz Državnega zbora odgovarjajo, da lahko skladno s Postopkovnikom predlog Kolegiju za presojo kršitev kodeksa poda le predsednica ali kateri izmed podpredsednikov Državnega zbora. Drugi poslanci in poslanke lahko pobudo za presojo kršitve podajo le predsednici ali enemu od podpredsednikov Državnega zbora. Predsednica oziroma podpredsednik predlog oblikuje na podlagi lastne zaznave kršitve, na podlagi prejete pobude ali na podlagi drugih prejetih informacij. Poleg tega so sporočili, da ni predvidena posebna kontaktna oseba izrecno za zunanjo prijavo kršitev Etičnega kodeksa. Skladno s postopkovnikom se lahko prijavitelj obrne na katerega koli poslanca, predsednika oziroma predsednico ali podpredsednike oziroma podpredsednice Državnega zbora. Prijava se lahko poda po elektronski pošti, po telefonu, po redni pošti ali osebno pri zaupniku. Ob tem pri Transparency International Slovenia opozarjamo še na smiselnost uvedbe opcije anonimne dvostranske komunikacije, ki zagotavlja višjo stopnjo zaščite prijaviteljev. S tem bi Državni zbor izkazal zavezanost najvišjim standardom zaščite prijaviteljev.
Odgovori, ki smo jih prejeli iz Kabineta predsednice DZ, torej kažejo, da kodeks za zdaj deluje predvsem na simbolni in preventivni ravni, kar je bilo tudi pričakovati. Šele natančnejša raziskava transkriptov parlamentarnih sej bi lahko pokazala, če se je v zadnjih treh letih nivo diskurza res dvignil in če je kodeks v svoji funkciji učinkovit. Za zaključek Državni zbor spodbujamo še k izrazitejšemu promoviranju načel kodeksa in k izobraževanju poslancev ter poslank. Kot so nam odgovorili, bo namreč po uvodnem seminarju za nove poslance in poslanke do dodatnih izobraževanj prišlo le na izkazano željo poslancev in poslank. Morda bi bilo smiselno že tudi tu delovati preventivno.
[1] Pavliha, Marko. 2020. ‘Etični kodeks poslancev.’ Pravna praksa: časopis za pravna vprašanja 39(28): str. 3.
[2] Žagar, Katarina. 2020. Etični kodeks – kršitve: Primerjalni pregled (PP). Ljubljana: Državni zbor.
[3] France, Guilherme. 2022. Codes of conduct for parliamentarians. Berlin: Transparency International. Str. 1.
[4] Pavliha, Marko. 2020.