Aktualno

Žvižgači so med nami, zaščitimo jih!

Žvižgači po vsem svetu, tudi v Evropi in Sloveniji, z razkritji sumov korupcije, nesmotrne porabe javnega denarja, nepravilnosti v javnem zdravstvu in pri varovanju okolja rešujejo življenja in milijarde evrov. Tem pogumnim posameznikom zaradi prijav prepogosto grozijo povračilni ukrepi. V nedavni raziskavi Transparency International Svetovni barometer korupcije 2021 (GCB) za Evropsko Unijo je skoraj dve tretjini vprašanih iz Slovenije ocenilo, da se ljudje ob prijavi korupcije bojijo povračilnih ukrepov, kar je tretji najvišji delež v EU.

Zgodbe žvižgačev so zgodbe navadnih ljudi, ki so bili zaradi razkritij sumov nepravilnosti v javnem interesu tudi odpuščeni, deležni groženj s smrtjo ali obsojeni na zapor.

Z objavo zgodb resničnih žvižgačev želimo prikazati, zakaj je za boj proti korupciji in ostalim grožnjam javnemu interesu in pravni državi dobra zaščita žvižgačev nujna. Samo letna škoda zaradi korupcije v Sloveniji je ocenjena na 3,5 milijarde evrov. Za predstavo: s tem denarjem bi lahko v enem letu plačali več velikih infrastrukturnih projektov, ki sicer potekajo več let.

Zgodbe žvižgačev

Maja 2021 je proizvajalec vojaških vozil Navistar Defence LLC  pristal na plačilo 50 milijonov dolarjev Združenim državam Amerike. S tem je končal postopke zaradi obtožb, da je podjetje ameriško mornariško pehoto (US Marine Corps) napeljalo k sklenitvi pogodbe za nadgradnjo vojaških vozil po močno pretiranih cenah, s tem, da je višino ponudbe utemeljilo na ponarejenih računih. Oblasti ZDA so to označile za način hitre obogatitve na račun varnosti vojakinj in vojakov ter denarnic davkoplačevalcev.

Mornariška pohota ZDA je pogodbo s proizvajalcem sklenila leta 2007 in na njeni podlagi je proizvajalec izdelal blizu 4.000 vozil z okrepljeno zaščito proti napadom z minami in iz zased (t.i. vozila MRAP). Dve leti pozneje je želela mornariška pehota vozila opremiti z novimi sistemi vzmetenja. Med pogajanji za izvedbo sprememb na vozilih je vojska zahtevala od proizvajalca, naj z dokumentacijo izkaže prejšnje prodaje delov, ki so jih želeli vgraditi v vozila, da bi s tem zagotovila poštene in razumne cene nadgradnje. A proizvajalec marincem ni predložil pristne dokumentacije. Namesto te so predložili ponarejene račune. S tem so lažnivo prikazali močno napihnjene stroške sprememb na vozilih.

Tožbo proti proizvajalcu je v imenu vlade ZDA vložil žvižgač Duquoin Burgess, nekdanji skrbnik pogodb z vlado v podjetju. S tem je omogočil, da je vlada povrnila denar, ki ga je proizvajalec pridobil s prevaro. To je žvižgaču dovolil zakon False claims act, ki vsebuje določila o žvižgačih. Ti lahko v primeru oškodovanja javnih sredstev sami naperijo tožbe in jim običajno pripada med 15 % in 25% povrnjenih sredstev. V temu premeru bo žvižgač prejel 22% vsote denarja, ki ga je proizvajalec moral vrniti državi. Gre za več kot 11 milijonov dolarjev.

Opisani primer dobro prikazuje, zakaj je nujno, da so zakonske zaščite deležni tudi žvižgači s področja obrambe, česar sicer ne Direktiva EU o zaščiti žvižgačev niti trenutni osnutek nastajajočega Zakona o zaščiti prijaviteljev ne predvidevata. Po oceni Transparency International Slovenia bi moral Zakon o zaščiti prijaviteljev sistemsko urejati tudi zaščito razkritij žvižgačev s področja obrambe in varnosti, za izključitev zaščite pa bi morali biti postavljeni zelo visoki standardi.

Qui tam?

False claim act iz leta 1863 se pogovorno imenuje tudi Lincolnov zakon.

Zakon deluje po načelu »qui tam (pro domino rege quam pro se ipso in hac parte sequitur)« oziroma »tisti, ki toži (v zadevi za kralja in za tudi zase)«. Zakoni z uporabo tega načela so se v Angliji uporabljali že v srednjem veku.

False claims act je v času ameriške državljanske vojne nastal zaradi pogostih prevar pri nabavi z vojno povezanih materialov in živali, na primer bolnih konjev in mul, nedelujočih pušk in streliva, pokvarjene hrane. Kot odziv na te prevare je ameriški kongres sprejel False claims act.

Pomemben del tega zakona je možnost nagrade v določbi »qui tam«, ki dovoljuje posameznikom, da v imenu vlade naperijo tožbo zaradi sumov oškodovanja javnih sredstev, in so upravičeni do dela povrnjenih sredstev.

Brigitte Heinisch je leta 2000 sprejela službo kot negovalka pri družbi Vivantes. Družba je bila v lasti mesta Berlin. V domu, kjer je začela delati, se je srečala s grozljivim stanjem: osebja je bilo premalo, neustrezno usposobljeni negovalci so s soglasjem doma oskrbovance privezovali na postelje in jih pustili ležati v lastnih izločkih več ur, ali pa so prirejali dokumentacijo, ki je prikazovala delo, ki ga v resnici niso opravili.

Heinisch se je leta 2004 odločila ovaditi Vivantes in zaradi tega izgubila službo. Da je odpoved delovnega razmerja utemeljena, so potrdila tri različna sodišča v Nemčiji, preden se je leta 2011 sodna bitka sklenila na Evropskemu sodišču za človekove pravice. To je odločilo, da je bila Henisch kršena pravica do svobode govora. Delovno sodišče v Berlinu je naposled spremenilo svojo odločitev in Heinisch prisodilo 90.000 € odškodnine.

Primer kaže, kako pomembna je zaščita žvižgačev v sektorju dolgotrajne oskrbe. Primer tudi kaže, da žvižgaštvo ni le sprožitelj mednarodnih škandalov (kot v primeru Edwarda Snowdena), temveč lahko vpliva tudi na življenja navadnih ljudi. Vsak se lahko pri delu znajde v etično vprašljivih okoliščinah, ki porajajo težka vprašanja glede tega, kaj je pravo ravnanje. Do nastopa takšnih okoliščin večina ljudi ne pomisli na zaščito žvižgačev. A ko si enkrat v sodnih postopkih zaradi ravnanja, ki si ga ocenil kot pravega in pravilnega, je zaščita po zakonu še kako nujna.

Koliko denarja je 3,5 milijarde evrov?

Za boljšo predstavo: s tem denarjem bi lahko v enem letu plačali več velikih infrastrukturnih projektov, ki sicer potekajo več let.

  • Nova železniška povezava Divača – Koper (≈ 1,3 mrd. €)
  • Drugi tir nove železniške proge na odseku Divača – Koper (≈ 437 mio. €)
  • Državna cesta Velenje – Slovenj Gradec (≈ 568 mio. €)
  • Državna cesta Šentrupert – Velenje (≈ 395 mio. €)
  • in 4. etapa državne ceste Novo mesto – Maline (≈ 333 mio. €)
  • faza gradnje II. tira Maribor – Šentilj (≈ 289 mio. €)
  • Zahodna obvoznica Novo mesto (≈ 235 mio. €).

Skupna vrednost naštetih projektov je približno 3,5 mrd. €.

* preverite tudi izračune Komisije za preprečevanje korupcije

Brez ustrezne zaščite žvižgačev preprečevanje škode ne bo uspešno, ne na področju boja proti korupciji ne na ostalih področjih, ki ogrožajo javni interes.

V Transparency International (TI) Slovenia smo pripravili niz priporočil odločevalcem za čim bolj kakovosten prenos Direktive EU o zaščiti žvižgačev. Dokument s priporočilo bomo objavili ob letošnjem  Mednarodnem dnevu boja proti korupciji, 9. decembra 2021.

Zaupne nasvete za varne prijave sumov korupcije in ostalih nepravilnosti v javnem interesu vam zagotavljamo v Centru Spregovori!. Svetujemo vam lahko tudi, če želite ohraniti anonimnost.

Žvižgaštvo je razkrivanje informacij, povezanih s koruptivnimi, nezakonitimi, goljufivimi ali nevarnimi ravnanji v javnem ali zasebnem sektorju, ki zadevajo ali ogrožajo javni interes*, posameznikom ali organizacijam, za katere prijavitelj domneva, da lahko ukrepajo.[1]

*Velja tudi za ravnanja, ki potencialno zadevajo ali ogrožajo javni interes ali ustvarjajo videz, da zadevajo ali ogrožajo javni interes.

Žvižgač je oseba, ki se pri delu za javno ali zasebno organizacijo seznani s grožnjami ali škodo za javni interes, neetičnimi ravnanji ali kršitvami vzpostavljenih pravil ter jihprijavi. Žvižgači imajo ključno vlogo pri razkrivanju in preprečevanju takšnih kršitev ter ohranjanju blaginje družbe.[2]

Žvižgači imajo ključno vlogo pri razkrivanju nepravilnosti, ki ogrožajo javni interes, na primer  korupcije, zlorab v pravosodju, posebnih nevarnosti za javno zdravje, varnost ali okolje, zlorabo pooblastil, nepooblaščene uporabo javnih sredstev ali premoženja, odlaganje odpadkov na veliko ali na nepravilen način, navzkrižje interesov, kršitve človekovih pravic in drugih nepravilnosti, ki ogrožajo javni interes.

Krepitev zaščite žvižgačev pomeni, da jim omogočamo, da spregovorijo o zaznanih nepravilnosti brez strahu pred povračilnimi ukrepi. Na ta način bodo lahko pristojni organi in institucije zaznavali nepravilnosti, ki ogrožajo javni interes.

[1] A best practice guide for whistleblowing legislation, Transparency International 2018, str. 11. Dostopno na: https://transparency.eu/wp-content/uploads/2018/03/2018_GuideForWhistleblowingLegislation_EN.pdf.

[2] Povzeto po prvem odstavku Direktive EU o zaščiti oseb, ki prijavljajo kršitve prava Unije. Dostopno na: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:32019L1937&rid=1. Definicij je sicer več.

Pred dobrimi 60 leti je znani proizvajalec avtomobilov predstavil tri-točkovni varnostni pas. Gre za inovacijo, ki na področju prometne varnosti še vedno velja za najbolj pomembno od vseh. Po ocenah je varnostni pas v tem času po svetu rešil več kot milijon življenj. Uporaba varnostnega pasu lahko v primeru prometne nesreče pomeni razliko med življenjem in smrtjo. Analize kažejo, da se možnost preživetja resne prometne nesreče podvoji, če se le pripnemo z varnostnim pasom. V Evropski uniji bi lahko vsako leto rešili 7000 življenj, če bi ljudje dosledno uporabljali varnostne pasove.

Vsej statistiki navkljub je obveznost namestitve varnostnih pasov v vsa motorna vozila za prevoz potnikov in blaga določila šele Direktiva EU iz leta 2003.[1]

Lahko bi rekli, da je podobno z zaščito žvižgačev. Ta je kot varnostni pas, ki rešuje žvižgače pred uničujočimi povračilnimi ukrepi.

Nihče od nas ne rabi zaščite, dokler ne postane žvižgač. Nihče ne pričakuje vloge žvižgača. A ko enkrat postane žvižgač, pogosto potrebuje vso zaščito, ki jo lahko dobi. Zagotovimo nam to zaščito. Pomagajte nam to zahtevati od odločevalcev.

[1] DIREKTIVA 2003/20/ES. Dostopno na: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:32003L0020&from=EN.