Dne 11. 6. 2024 smo organizirali dogodek ob uradni predstavitvi poročila Open Budget Survey (OBS) 2023 za Slovenijo. Skupaj z uglednimi gosti smo se pogovarjali o glavnih ugotovitvah raziskave, izzivih ter izvedljivosti priporočil v Sloveniji.
V Transparency International Slovenia smo v 2023 koordinirali raziskavo Open Budget Survey za Slovenijo. Raziskava OBS je edina svetovna primerjalna, neodvisna in redna ocena transparentnosti proračuna, možnosti sodelovanja javnosti v proračunskem postopku in nadzora nad proračunom, ki se izvaja vsaki dve leti pod taktirko International Budget Partnership (IBP). V deveti izdaji OBS je sodelovalo 125 držav. Kljub skromnemu globalnemu porastu so se ocene Slovenije v vseh opazovanih kategorijah (transparentnost proračuna, možnost sodelovanja javnosti, nadzor nad proračunom) znižale, kar je posebej razvidno iz dolgoročne perspektive.
V uvodnem delu je raziskovalka in soavtorica poročila OBS Nina Trček podrobneje predstavila izsledke raziskave v navedenih kategorijah. Poleg ugotovitev in priporočil se je osredotočila tudi na primere dobrih praks po svetu. Na področju sodelovanja javnosti, na katerem je Slovenija ocenjena zelo nizko in pod povprečjem držav OECD, je izpostavila npr. državni ekonomski dialog, ki na Irskem deluje kot forum za različne vladne in nevladne deležnike, ki si izmenjujejo stališča o proračunskih prioritetah. Pozitivno izstopata tudi državljanska porota v Avstraliji in možnost široke razprave v Južni Koreji. Izpostavila je tudi problematiko finančne pismenosti v družbi in razen priporočil IBP predstavila tudi naša priporočila za izboljšanje transparentnosti proračunskega postopka v smislu centraliziranega in jasnega dostopa do proračunskih informacij in hitreje delujočih spletnih povezav.
Gostje na okrogli mizi, med katerimi so bili državna sekretarka na Ministrstvu za finance, mag. Saša Jazbec, direktorica in ustanoviteljica Policy Laba, mag. Ajda Pistotnik in predsednik Fiskalnega sveta, dr. Davorin Kračun, so se strinjali, da je sodelovanje javnosti precejšen izziv ne samo na področju javnih financ, ampak tudi na drugih področjih, ki so javnosti na primarni ravni ‘nezanimiva, prezahtevna in dolgočasna’. Nenazadnje se tudi v nevladnem sektorju srečujemo z izzivom, kako nagovoriti javnost z namenom aktivacije le-te in kako vzpostaviti skupni prostor za vključujočo razpravo. Gostje so kot predpogoj za krepitev transparentnosti in boljše vključevanje javnosti poleg demokratične ureditve izpostavili tudi stopnjo finančne pismenosti, pri čemer so opozorili, da se ocene finančne pismenosti za Slovenijo razlikujejo. Medtem, ko Eurostat Slovenijo uvršča med štiri države članice EU, v katerih ima več kot 25 % oseb visoko stopnjo finančne pismenosti, nakazuje raziskava Zveze potrošnikov Slovenije bistveno slabši položaj. Izrednega pomena je tudi samoomejevanje v luči prihodnjih izzivov, kot so dolgoživa družba, naravne katastrofe, zeleni prehod idr., ki pomembno vplivajo na vzdržnost javnih financ. Zelo zanimivim ugotovitvam in predlogom vseh govorcev lahko prisluhnete tudi v posnetku dogodka: