Aktualno

Učinkovitost in transparentnost delovanja inšpekcijskih služb je potrebno izboljšati

Transparency International Slovenia (TI Slovenia) opozarja na sistemske pomanjkljivosti glede trenutne zakonske podlage, ki ureja delo inšpekcijskih služb in inšpekcijskih postopkov. Zato pozivamo k večji transparentnosti s proaktivno objavo informacij, torej z enostavno, pregledno in sistematično javno objavo informacij o prejetih prijavah, uvedenih postopkih in izrečenih ukrepih v konkretnih inšpekcijskih zadevah.

TI Slovenia je danes na poslance Državnega zbora RS in pristojna ministra naslovila analizo in priporočili, ki se nanašajo na delovanje inšpekcijskih služb. »Skozi delovanje Centra za zagovorništvo, informiranje in pravno svetovanje smo zaznali številne pomanjkljivosti, ki jih je za voljo večje učinkovitosti delovanja inšpekcijskih služb in predvsem za varovanje javnega interesa, potrebno odpraviti. Sprejeti je potrebno ustrezno zakonsko rešitev, ki bo omogočala javnost podatkov o inšpekcijskem delu in postopkih« pravi predsednica TI Slovenia Simona Habič.

TI Slovenia ugotavlja, da so odločbe in sklepi inšpektorjev so po Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ) načeloma javni. Kljub temu pa jih po Zakonu o inšpekcijskem nadzoru (ZIN) prejmejo le tisti, pri katerih je bil inšpekcijski nadzor opravljen, in osebe, katerih koristi ali položaj je z ukrepom inšpektorja neposredno prizadet. Prav tako prijavitelj določene (domnevne) kršitve ne more vložiti pritožbe, če z vsebino in načinom obvestila ni zadovoljen, ker ni opredeljen kot stranka v postopku, čeprav so podatki o prijavah in (ne)uvedenih postopkih javni že po ZDIJZ. »Pregledni podatki o prejetih prijavah in odločitvah o (ne)uvedenih inšpekcijskih postopkih so bistveni za zagotavljanje njihove transparentnosti, preprečevanje korupcije in za učinkovit nadzor javnosti nad uvedbo postopkov. Zato pozivamo k njihovi proaktivni objavi in da se z zakonom določi, da so javni« dodaja Simona Habič.

TI Slovenia tako na podlagi analize zakonodaje in primerov iz prakse odločevalcem priporoča naslednje ukrepe:
1. Vlada kot predlagatelj naj s področnim ministrstvom pripravi ustrezno rešitev za zagotavljanje javnosti podatkov o inšpekcijskem delu in postopkih. Če ne gre drugače, naj to uredi s predlogom za spremembo Zakona o inšpekcijskem nadzoru, in sicer tako, da bo podatek, ali je bil v konkretni zadevi, tudi na podlagi prejete prijave, uveden inšpekcijski postopek, dostopen javnosti prek spletne aplikacije. Prav tako naj predpiše javnost takšnih podatkov, razen tistih, ki so kot izjeme določeni v Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja, ali pa naj uvede zakonsko obveznost, da mora inšpektor v primeru navedbe inšpekcijskega postopka odločitev zapisati s pisnim obrazloženim sklepom, zoper katerega ni pritožbe.
2. Ministrstva in inšpektorati naj izvedejo akcijo osveščanja javnosti o pravicah prijaviteljev in strank v inšpekcijskih postopkih ter kdaj in kako se ti lahko pritožijo zoper odločitve in ukrepe inšpektorjev v posameznih zadevah inšpekcijskega postopka.
3. Vlada kot predlagatelj oziroma področno ministrstvo naj izrecno določi, če ne gre drugače s spremembo Zakona o inšpekcijskem nadzoru, da so odločbe in sklepi, ki jih v upravnem in prekrškovnem postopku izda inšpektor, javni in objavljeni na spletu v strojno berljivi obliki, vključno s statistiko prejetih in obravnavanih prijav oziroma zadev (z izjemo podatkov, ki so kot izjeme opredeljeni v Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja).

Nadzor nad spoštovanjem zakonov in predpisov je bistvo pravne varnosti in pravne države. Zato je zelo pomembno, da so mehanizmi nadzora učinkoviti. Inšpekcijski nadzor je najbolj neposredna oblika nadzora nad tem, kako zavezanci spoštujejo predpise (fizične in pravne osebe, med njimi državni organi, organi lokalne samouprave in druge pravne osebe javnega prava). Zato je še toliko bolj pomembno, da je izvajanje inšpekcijskega nadzora transparentno, učinkovito, da se v postopkih spoštuje pravo in da inšpekcijske službe zagotavljajo hiter odziv. »Le s sprejetjem priporočil TI Slovenia se lahko zagotovi ustrezno stanje reda in sožitja v skupnosti in dvigne zavedanje za spoštovanje predpisov. S takšnim načinom delovanja inšpekcijskih služb bomo spodbudili dejavno sodelovanje državljanov pri upravljanju zadev javnega pomena in zagotovili podporo javnosti institucijam pravne države« dodaja Simona Habič.

 

logoEK lobbying