Aktualno

Poročilo: Države članice EU morajo okrepiti svojo zakonodajo s področja zaščite žvižgačev

Najnovejša analiza ugotavlja, da je zaščita prijaviteljev v večini držav članic EU še vedno pomanjkljiva. 

Transparency International je v nedavni primerjalni analizi ugotovila, da v večini držav EU ni splošne zaščite za prijavitelje korupcije in da njihovih prijav ni potrebno, oziroma obvezno preučiti. To je opozorilo, da je robusten pravni okvir ključnega pomena za zaščito prijaviteljev pred povračilnimi ukrepi. 

Transparency International je v svojem najnovejšem poročilu preučila veljavno zakonodajo s področja zaščite prijaviteljev v 20ih državah članicah EU. Petindvajset od 27ih držav EU je do sedaj sprejelo tovrstne zakone, da bi izpolnile zahteve EU, določene v Direktivi o zaščiti žvižgačev iz leta 2019. Poročilo ocenjuje njihovo skladnost z minimalnimi standardi EU in najboljšimi praksami na ključnih področjih, da bi ugotovili, kako dobro ščitijo prijavitelje nepravilnosti. 

Ugotovitve so zaskrbljujoče: 19 od 20 pregledanih držav ne izpolnjuje zahtev EU na vsaj enem od štirih ključnih področij. To vključuje: pravico prijaviteljev do neposredne prijave pooblaščenim organom za zunanjo prijavo, dostop do pravnih sredstev in popolne odškodnine za nastalo škodo, brezplačnega in lahko dostopnega svetovanja ter določitev kazni za tiste, ki kršijo zaščito prijaviteljev. 

Poleg tega nobena od 20ih pregledanih držav ne upošteva najboljših praks na vsaj enem od sledečih področij: kaj lahko prijavijo prijavitelji, anonimna prijava, izvajanje notranjih prijavnih poti ter zagotavljanje pravne ali finančne podpore prijaviteljem. 

Transparency International poziva države članice EU, da naj za zagotovitev višje stopnje zaščite prijaviteljev in olajšanje prijave suma korupcije in drugih nepravilnosti: 

  • pregledajo svojo zakonodajo in jo uskladijo z minimalnimi zahtevami EU iz Direktive o zaščiti žvižgačev, 
  • izkoristijo priložnost za pregled področij, na katerih njihova zakonodaja ni v skladu z najboljšimi praksami, 
  • zagotovijo, da bo zakonodajni postopek hiter in pregleden ter bo zajemal vse ustrezne deležnike, vključno s civilno družbo. 

Marie Terracol, vodja področja zaščite žvižgačev pri Transparency International, je dejala: “Žvižgači redno rešujejo življenja, preprečujejo škodo za okolje in pomagajo povrniti milijone evrov prepotrebnih javnih sredstev, ki bi bili izgubljeni zaradi korupcije. Ključnega pomena je, da oblikovalci politik zaščitijo in opolnomočijo žvižgače ter jim omogočijo, da spregovorijo v javnem interesu. “ 

Slovenska zakonodaja omogoča prijaviteljem prijavo širokega nabora nepravilnosti 

Kljub ugotovljenim pomanjkljivostim v poročilu velja poudariti, da se je Slovenija med implementacijo Direktive o zaščiti žvižgačev odločila za t.i. širok pristop. V svojo nacionalno zakonodajo (Zakon o zaščiti prijaviteljev) je prenesla širok nabor priporočil iz Direktive, čeprav v primerjavi z osmimi državami, ki so se odločile za tovrsten pristop, Slovenija (poleg Danske) ni imela obstoječe zakonodaje s celovitim in doslednim vsebinskim področjem uporabe, kar je zelo pohvalno in na ravni EU velja za primer dobre prakse. Slovenija je tudi med desetimi državami, ki prijaviteljem omogočajo anonimno prijavo vključno z nadaljnjo obravnavo in med sedmimi državami, ki prijaviteljem nudijo brezplačno pravno pomoč. Po drugi strani mora Slovenija nasloviti težavo, ki ni v skladu z Direktivo, saj Zakon o zaščiti prijaviteljev nudi zaščito le v primeru, da od ugotovljene nepravilnosti ni preteklo več kot 2 leti. Slovenska zakonodaja prav tako nikjer ne omenja, kaj se zgodi, če je prijavitelj deležen povračilnih ukrepov. V skladu z najboljšimi praksami bi moralo biti tudi to področje primerno opredeljeno in prijavitelju nuditi kompenzacijo, v kolikor je deležen povračilnih ukrepov. 

Poročilo bo predstavljeno na dogodku, ki ga organizira Transparency International dne 16. novembra 2023 v Bruslju. Za dodatne informacije in prijavo kliknite na to povezavo.  

Originalno besedilo v angleškem jeziku vključno z zgoraj omenjeno publikacijo, ki si jo lahko tudi brezplačno prenesete, boste našli na povezavi: How well do EU countries protect whistleblowers?