Aktualno

Neurejeno področje lobiranja odpira vrata zlorabam in korupciji

Mednarodno poročilo Lobbying in Europe: hidden influence, privileged access povzema ugotovitve raziskav izvedenih v 19 državah Evrope. Slovenija je dosegla 55 od 100 točk. Raziskava Slovenijo sicer postavlja na vodilno mesto zato, ker je lobiranje v Sloveniji zakonsko bolj urejeno kot v drugih državah, a dejstva kažejo, da je v praksi prevladujoče netransparentno lobiranje, s tem pa zlorabe in korupcija. 

Slovenija nujno potrebuje celovite spremembe na področju lobiranja, in sicer s široko javno razpravo. Za bolj odgovorno in transparentno lobiranje ter zmanjšanje močnega vpliva poslovnih interesov na življenje državljanov mora vlada okrepiti področno zakonodajo. »Zagotoviti mora celovito javno dostopno zakonodajno sled za vse postopke sprejemanja zakonov in drugih dokumentov, preprečiti pojav vrtljivih vrat in zahtevati, da vsi deležniki redno in dosledno poročajo o vseh lobističnih stikih ter da so ti stiki javno objavljeni z vsemi potrebnimi podatki« pravi generalni sekretar TI Slovenia, Vid Doria.
»Ministrstvo za javno upravo smo seznanili s poročilom in pričakujemo, da nas bodo vključili v delovno skupino za spreminjanje Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZintPK), in ne šele čez pol leta, ko bo prepozno. Le tako bomo namreč lahko učinkovito predstavili priporočila za boljše zakonske rešitve, za omejevanje t. i. lobiranja v senci, rešitev izzivov z zaposlovanjem politikov ali visokih javnih uslužbencev v zasebnem sektorju po mandatu in kako doseči, da se lobisti ne bodo več izgovarjali, da jim o lobističnih stikih ni treba poročati, ker naj bi bili izjeme,« pravi predsednica TI Slovenia Simona Habič.
Z izločanjem strokovne javnosti in netransparentnim vplivom interesnih skupin zakonodaja deluje v nasprotju z javnim interesom, hkrati pa ima lahko resne posledice tudi na javne finance. Posledice netransparentnega lobiranja je zloraba oblasti, katere namen je izločiti javnost iz procesov odločanja. »Osvetliti je treba vse interese, ki vplivajo na odločitve javnega pomena, tako da se objavijo imena vseh članov delovnih in posvetovalnih skupin. Vsa ministrstva in drugi organi morajo proaktivno objaviti celoten postopek in časovnice sprejemanja predpisov na spletni strani – zakonodajna sled,« dodaja Doria.
Nobena od ocenjenih evropskih držav in ustanov EU, kot izhaja iz poročila, nima ustreznega nadzora nad pojavom vrtljivih vrat, ki poteka med javnim in zasebnim sektorjem, pri čemer so poslanci večinoma izvzeti iz omejitve poslovanja in obdobja mirovanja (cooling off period), kljub temu da spadajo pod primarne tarče lobiranja. »V Sloveniji so nekdanji funkcionarji kot lobisti dejavni “v sivi coni” lobiranja, in zato delajo nenadzorovano in kljub predpisanemu obdobju mirovanja. Zakonska ureditev je slabo definirana in predvsem nezadostno implementirana, saj se nadzor praktično ne izvaja,« dodaja Doria.
Problematične prakse lobiranja v Evropi se dogajajo predvsem v energetskem, finančnem in zdravstvenem sektorju ter v tobačni, alkoholni in avtomobilski industriji. V Sloveniji so tvegana področja finančni sektor in gospodarstvo, področje okolja in prostora, energetike in zdravstva.
Mednarodno poročilo Lobbying in Europe: hidden influence, privileged access predstavlja prvo celovito analizo o lobiranju v regiji in raziskuje, kako dobro je politično odločanje zaščiteno pred neprimernimi vplivi. Poročilo natančneje preučuje pravila in prakse v zvezi s spodbujanjem transparentnosti, integritete in enakostjo dostopa pri oblikovanju in sprejemanju odločitev javnega pomena.

logoEK lobbying