Slovenija je v danes objavljenem Indeksu zaznave korupcije (CPI) za leto 2025 dosegla 58 od možnih 100 točk, kar je padec za dve mesti v primerjavi z letom 2024,ko je dosegla 60 točk *.
Slovenija tako po Indeksu zaznave korupcije po najnovejših podatkih zaostaja za povprečjem zahodnoevropskih držav, ki dosegajo v povprečju 64 točk, pred nami so z boljšimi rezultati tako Češka, Latvija in Litva. Indeks zaznave korupcije (CPI) se meri v 182 državah sveta, najvišji indeks na svetu je dosegla Danska in sicer 89, sledita ji Finska (88) in Singapore (84), najnižjega z 9 točkami pa sta dosegli Južni Sudan in Somalija. Med EU državami sta zadnji Bolgarija in Madžarska, ki sta dosegli le 40 točk. Več
mag. Matej Mencej, predsednik Transparency International Slovenia:
»Rezultati Indeksa zaznave korupcije (CPI) ne odražajo le posameznih afer, temveč predvsem delovanje institucij, kakovost nadzornih mehanizmov ter politično voljo za zagotavljanje transparentnosti, odgovornosti in vladavine prava. Posebej zaskrbljujoči so trendi na področju politične integritete, javnih naročil, kadrovskih postopkov, pomanjkanja učinkovitega pregona gospodarskega kriminala ter krhanja namesto krepitve neodvisnih institucij. Dolgoročno izboljšanje je mogoče le z močnimi neodvisnimi institucijami, svobodnimi mediji, aktivno civilno družbo ter jasno politično voljo, ki se dosledno kaže tudi v praksi. «
*Indeks meri zaznano stopnjo korupcije v javnem sektorju v 182 državah in ozemljih po svetu na lestvici od 0 (zelo visoka korupcija) do 100 (zelo nizka korupcija).
Več o spremembi CPI za Slovenijo za leto 2025
Od začetka merjenja CPI indeksa 2012 do 2025 je Slovenija prejela v povprečju 59 točk, največ 61 in najmanj 56. Slovenija tako mednarodno z 58 točkami dosega isti indeks kot Botswana, Ruanda in Quatar. Rezultati Indeksa zaznave korupcije (CPI 2025) Slovenijo umeščajo v skupino držav Zahodne Evrope in EU, kjer je zaznana raven korupcije nižja od svetovnega povprečja, vendar hkrati velja opozorilo, da se tudi v tej regiji napredek v boju proti korupciji ustavlja. Slovenija se tako sooča s podobnimi izzivi kot druge evropske demokracije: formalni protikorupcijski okviri obstajajo, a njihovo izvajanje, nadzor in politična odgovornost pogosto ne sledijo deklariranim ciljem.
CPI 2025 potrjuje, da Slovenija ostaja del relativno stabilnenega evropskega okolja, a hkrati opozarja, da se brez doslednega uveljavljanja pravil, politične odgovornosti in transparentnosti zaznava korupcije dolgoročno ne izboljšuje, četudi v državi obstaja zakonodjani okvir, ki omogoča boj proti korupciji. Za uspešen boj so namreč potrebne močne neodvisne institucije, aktivna civilna družba ter politična voljo, ki je dosledno zavezana integriteti v praksi, ne le v besedah. CPI 2025 rezultati niso sodba o posamezni vladi ali politični opciji, temveč so pokazatelj zaupanja v delovanje institucij. (več)
Izjava TI Slovenia – Društvo integriteta
Poudarjamo, »da je trenutna vlada RS naredila napredek s sprejetjem resolucije o preprečevanju korupcije prav tako je bila na pobudo Slovenije sprejeta Resolucija ZN o izobraževanju otrok in mladih o etiki, integriteti in preprečevanju korupcije, vendar pa opozarjamo na pomembnost krepitve neodvisnih nadzornih institucij, ki so eden temeljnih stebrov pravne države.Njihovo delo, tudi kadar je kritično do ravnanj izvršilne oblasti, prispeva k izboljšanju upravljanja in zmanjšanju korupcijskih tveganj. Ohranjanje njihove avtonomije, strokovne kredibilnosti in javnega zaupanja bi moralo biti skupni interes vseh vej oblasti. Cilj vsake vlade mora biti, da ostane dosledna pri uveljavljanu in izvrševanju protikorupcijske zakonodaje, poveča preglednost postopkov imenovanj v javnem sektorju, krepi transparentnost porabe sredstev izpolnjevanje mednarodne zaveze in lastno tranparentnosti skozi večjo vlogo neodvisnih nadzornih instucij, nevladnih organizacij, novinarjev ter civilno družbo, hkrati pa krepi učinkovitost in neodvisnost organov pregona in zaupanje v sodno vejo oblasti.«
CPI 2025 izpostavlja pomen medijev, civilne družbe in zaupanja javnosti v neodvisne institucije
Poročilo CPI 2025 posebej opozarja na pomen odprtega prostora za civilno družbo, novinarje in žvižgače. V državah, kjer so ti akterji pod pritiskom ali diskreditirani, se tveganje za korupcijo povečuje. Za Slovenijo to pomeni, da je dolgoročno zniževanje zaznave korupcije mogoče le, če so mediji svobodni in zaščiteni, če je civilna družba vključena v nadzor nad vsakokratno oblastjo in se kritika oblasti ne obravnava kot napad temveč kot del demokratičnega procesa, CPI namreč ne meri dejanske korupcije temveč zaznano raven korupcije v javnem sektorju na podlagi ocen strokovnjakov, ki ocenjujejo več dejavnikov: podkupovanje javnih uslužbencev, zlorabo javnih sredstev, konflikte interesov, politične vplive na javne institucije, učinkovitost nadzora in pregona, neodvisnost sodstva in preglednost odločanja:
Povzetek globalnih in regijskih rezultatov Indeksa zaznave korupcije 2025
Splošne ugotovitve Indeksa zaznave korupcije za leto 2025
Po podatkih indeksa zaznave korupcije za leto 2025 (CPI), ki ga je danes objavil TI se korupcija v svetu slabša, pri čemer tudi uveljavljene demokracije beležijo naraščujočo raven korupcije zaradi pomankjanja odločnega boja s korupcijo in upada odgovornosti.
Podatki kažejo, da demokracije, ki so praviloma uspešnejše pri preprečevanju korupcije doživljajo zaskrbljujoč upad uspešnosti. Ta trend zajema države, kot so Združene države Amerike (64), Kanada (75) in Nova Zelandija (81), pa tudi več delov Evrope, med drugim Združeno kraljestvo (70), Francija (66) in Švedska (80). Dodatno zaskrbljujoč vzorec predstavlja vse večje omejevanje svoboščin izražanja, združevanja in zbiranja v številnih državah.
Od leta 2012 je 31 držav napredovalo, 50 držav je doživelo padec, 100 držav pa je ostalo na isti ravni zaznave korupcije.
François Valérian, predsednik globalne mreže Transparency International:
»Korupcija je vse večja globalna grožnja, ki ne le spodkopava razvoj, temveč je tudi glavni vzrok za upadanje demokracije, nestabilnost in kršitve človekovih pravic. Mednarodna skupnost in vse države morajo boj proti korupciji postaviti za najpomembnejšo in dolgoročno prednostno nalogo. To je ključnega pomena za boj proti avtoritarizmu ter za zagotovitev mirnega, svobodnega in trajnostnega sveta. Nevarni trendi, razkriti na letošnjem indeksu zaznave korupcije, poudarjajo, da je treba takoj sprejeti konkretne ukrepe za odpravo globalne korupcije. «
Maíra Martini, izvršna direktorica Transparency International:
»Nujno moramo izkoreniniti korupcijo, preden ta popolnoma onemogoči smiselne podnebne ukrepe. Vlade in mednarodne organizacije morajo protikorupcijske ukrepe vključiti v podnebna prizadevanja, da bi zagotovile financiranje, obnovile zaupanje in povečale učinek. Danes koruptivne sile ne le oblikujejo, ampak pogosto tudi narekujejo oblikovanje politik ter onemogočajo nadzor in ravnovesje, s čimer utišajo novinarje, aktiviste in vse, ki se borijo za enakost in trajnost. Resnična odpornost na podnebne spremembe zahteva neposredno in odločno spopadanje s temi grožnjami. Ranljivi ljudje po vsem svetu to nujno potrebujejo. «
Med zahodnoevropskimi državami in EU so najboljšo uvrstitev dosegle: Danska (89), Finska (88) in Norveška (81) medtem ko so med najslabše uvrščenimi državami: Romunija (45) , Bolgarija (40) in Madžarska (40)
O Indeksu zaznave korupcije
CPI ocenjuje 182 držav po svetu glede na zaznavanje korupcije v javnem sektorju. Ocene odražajo mnenja strokovnjakov in rezultate anket med gospodarstveniki, ne pa javnosti. Indeks je izračunan na podlagi podatkov iz 13 zunanjih virov, vključno s Svetovno banko, Svetovnim gospodarskim forumom, zasebnimi svetovalnimi podjetji, možganskimi trusti in drugimi. CPI uporablja lestvico od 0 do 100; 100 pomeni zelo čisto, 0 pa zelo koruptivno okolje.
CPI ne zajema dejavnosti, kot so davčne goljufije, pranje denarja, finančna skrivnost, nezakoniti tokovi umazanega denarja ali druge oblike korupcije v zasebnem sektorju.