Slovenija je na Indeksu zaznave korupcije Transparency International – Corruption Perception Index (CPI 2020) dosegla 35. mesto z oceno 60, kar je enaka ocena kot v letu 2019 (rezultat 0 pomeni visoko koruptivnost države, rezultat 100 pa »zelo čisto« državo, več o CPI v okvirju na dnu dokumenta). Slovenija že od leta 2012 ne beleži napredka na Indeksu zaznave korupcije in se je pri rezultatu ponovno znašla pod povprečjem EU (povprečna ocena Indeksa držav članic: 64) in OECD (povprečna ocena Indeksa držav članic: 67).
| CPI Slovenija | Ocena | Sprememba ocene | Uvrstitev na lestvici | Sprememba uvrstitve |
| 2020 | 60 | 0 | 35. | / |
| 2019 | 60 | 0 | 35. | + 1 ↑ |
| 2018 | 60 | – 1 ↓ | 36. | – 2 ↓ |
| 2017 | 61 | 0 | 34. | – 3 ↓ |
| 2016 | 61 | + 1 ↑ | 31. | + 3 ↑ |
| 2015 | 60 | + 2 ↑ | 34. | + 6 ↑ |
| 2014 | 58 | + 1 ↑ | 40. | + 3 ↑ |
| 2013 | 57 | – 4 ↓ | 43. | – 6 ↓ |
| 2012 | 61 | 37. | – |
Transparency International (TI) Slovenia poudarja, da pomanjkanje napredka na Indeksu odraža počasen napredek pri reformah protikorupcijskega okvirja in odsotnost ukrepov, ki bi že obstoječa pravila udejanjali v praksi.
»V letu 2020 smo v Sloveniji sprejeli dva pomembna akta, novelo Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije in kodeks etike poslank in poslancev, a se zdi, da smo se s tem prehitro zadovoljili. Z zaskrbljenostjo se sprašujem, kje je nov program vlade za zagotavljanje transparentnosti in integritete več kot leto po izteku prejšnjega programa ter kako napreduje priprava zakona o zaščiti žvižgačev,« pravi dr. Alma Sedlar, predsednica TI Slovenia. TI Slovenia je novembra 2020 Ministrstvo za pravosodje pozval naj leto pred rokom za prenos Direktive EU za zaščito žvižgačev vendarle odpre javni dialog o prihodnji ureditvi zaščite žvižgačev v Sloveniji, a do danes ni prejel odgovora.
Covid-19 ni povzročil le zdravstvene in ekonomske krize
Transparency International ob objavi letošnjih rezultatov poudarja, da je Covid-19 vplival na korupcijska tveganja in da so se v času pandemije povečale tudi priložnosti za korupcijo. Ob povečanju korupcijskih tveganj so se države s težavami spopadale z obvladovanjem teh tveganj in tudi bolj razvite države niso pokazale popolne imunosti.
»Tudi v Sloveniji ob epidemiji spremljamo tveganja pri porabi javnih sredstev, skrbijo pa tudi trendi, ki razkrajajo temelje nacionalnega sistema integritete, na primer napadi na novinarje, medijske hiše, nevladne organizacije in neodvisne nadzorne institucije. Brez teh je boj proti korupciji le mrtva črka na papirju,« je povedala dr. Alma Sedlar.
Transparency International zato v vseh državah priporoča krepitev nadzornih institucij, zagotovitev transparentne porabe javnih sredstev vključno z zagotavljanjem dostopa do odprtih podatkov ter ohranjanje demokratičnih standardov, vključno z močnimi akterji civilne družbe.
Letošnja analiza je med drugim pokazala, da države, ki na indeksu dosegajo slabše rezultate, tudi manj vlagajo v zdravstveno varstvo (glede na delež BDP).
Na vrhu in dnu ni večjih sprememb
Kar dve tretjini vseh držav na indeksu sta ocenjeni z oceno, nižjo od 50, povprečna ocena je 43. Od CPI 2012 se je stanje opazno izboljšalo le v 22 državah, opazno poslabšalo pa v 21 državah. Ostale države na Indeksu niso zabeležile bistvenih premikov.
Najvišje na Indeksu zaznave korupcije za leto 2020 med 180 državami sta Nova Zelandija in Danska (obe z oceno 88), ki si delita prvo mesto, sledijo pa Finska, Singapur, Švedska in Švica (ocena 85). Vse te države zaznamujejo stabilna vladavina prava, močne neodvisne nadzorne institucije in široko družbeno soglasje glede neprimernosti zlorabe javnih funkcij in sredstev v zasebne namene.
Dosledno z rezultati preteklih let so se najnižje vnovič uvrstile šibke, nestabilne države, kjer so do nedavnega oziroma kjer še vedno potekajo oboroženi konflikti: Južni Sudan (ocena 12), Somalija (ocena 12), Sirija (ocena 14), Jemen (ocena 15) in Venezuela (ocena 15).
Od CPI 2012 do CPI 2020 so največji napredek v svetovnem merilu dosegle Grčija (+14), Myanmar (+13) in Ekvador (+7).
Najbolj so v enakem obdobju nazadovale Malavi (-7), Bosna in Hercegovina (-7) in Libanon (-5).
Madžarska ostaja najslabše ocenjena sosednja država (ocena 44, 69. mesto). Nekoliko bolje od Madžarske (a slabše od Slovenije) sta uvrščeni sosednji Hrvaška (ocena 47 točk, 63. mesto) in Italija (ocena 53, 52. mesto). Opazno boljšo uvrstitev od vseh sosednjih in naše države je dosegla Avstrija (ocena 76 točk, 15. mesto). Povprečna ocena držav članic Evropske unije je 64 točk.
KAJ JE INDEKS ZAZNAVE KORUPCIJE?
Zgodovina indeksa
Indeks zaznave korupcije je bil vzpostavljen leta 1995 kot sestavljeni kazalnik za merjenje zaznave korupcije v javnem sektorju v različnih državah po svetu. Zadnjič je bila metodologija prenovljena v letu 2012. Metoda, ki so jo uporabljali do leta 2012 za agregacijo različnih virov podatkov, je bila poenostavljena in zdaj vključuje podatke od vsakega vira za obdobje enega leta. Ključno pri tej spremembi je, da omogoča primerjavo ocen od 2012, česar metodologija do tedaj ni omogočala. S tem namenom so rezultati Indeksa zaznave korupcije predstavljeni na lestvici od 0 (zelo koruptivno) do 100 (zelo čisto).
Kaj meri indeks?
Indeks (CPI) ocenjuje in razvršča države glede na zaznavo korupcije v javnem sektorju. Narejen je na podlagi združitve podatkov in analiz svetovno priznanih ustanov, ki skozi oči gospodarstvenikov, analitikov in strokovnjakov ugotavljajo zaznavo korupcije v javnem sektorju. CPI je najširše uporabljen indikator korupcije na svetu.
Letošnji indeks (CPI 2020) se naslanja na neodvisne vire, kot so neodvisne ustanove na področju upravljanja in analize poslovnega okolja. Uporabljeni podatki so bili zbrani v zadnjih 24 mesecih. Letošnji Indeks uporablja trinajst virov dvanajstih institucij. Država je v indeks vključena le, ko so zanjo dostopni vsaj trije viri. Iz vseh dostopnih virov je izračunana povprečna vrednost, ki je zaokrožena na celo število.
Za oceno zaznave korupcije v javnem sektorju v Sloveniji je bilo za CPI 2020 uporabljenih 10 mednarodnih virov. To so Bertelsmann Foundation Sustainable Governance Index (53), Bertelsmann Foundation Transformation Index (65), Economist Intelligence Unit Country Ratings (55), Freedom House Nations in Transit Ratings (71), Global Insight Country Risk Ratings (71), IMD World Competitiveness Yearbook (55), PRS International Country Risk Guide (59), World Economic Forum EOS (51), World Justice Project Rule of Law Index (60), Varieties of Democracy Project (60).
Transparency International na podlagi ocen in podatkov raziskav neodvisnih ustanov o zaznavah gospodarstvenikov, odvetnikov, analitikov in strokovnjakov o korupciji v javnem sektorju vsako leto oblikuje indeks, ki razvršča države v lestvico in podaja oceno napredka.
Transparency International je podrobno pregledal metodologijo vsakega vira podatkov, da bi zagotovil standarde kakovosti. Podrobnosti o metodologiji so dostopne v priloženih dokumentih z opisom virov (konkretnih uporabljenih analiz in raziskav).