Transparency International Slovenia (TI Slovenia) ob spremljanju dogajanja na področju visokošolskega izobraževanja v Sloveniji, z zaskrbljenostjo opaža sistematične zlorabe davkoplačevalskih sredstev. Afere s plagiatorstvom, avtorskimi honorarji in afera z izplačevanjem dodatka na stalno pripravljenost jasno kažejo, da je področje visokega šolstva potrebno vzeti pod še večji drobnogled in izvesti sistemske preiskave in sprejeti spremembe.
TI Slovenia je zgrožen nad ravnanjem odgovornih na fakultetah in Univerzi v Ljubljani, tudi tistih, ki danes zasedajo visoke funkcionarske funkcije, saj z različnimi miselnimi akrobacijami skušajo zagovarjati neupravičeno izplačane dodatke za pripravljenost in s tem negativno vplivajo na podobo celotnega visokega šolstva v javnosti. »Pričakujemo, da odgovorni vrnejo izplačane dodatke in se tudi javno opravičijo« pravi generalni sekretar TI Slovenia, Vid Doria.
V oči prav tako bodejo absurdne številke sklenjenih avtorskih in podjemih pogodb najvišjih predstavnikov fakultet. Kar 360 sklenjenih pogodb dekanje Ekonomske fakultete kliče po jasnih pojasnilih o izvedenih aktivnostih in smotrnosti porabe javnih sredstev. TI Slovenia opozarja, da ni jasne sledljivosti med sklenjenimi avtorskimi honorarji in aktivnostmi, ki naj bi bile po teh pogodbah izvedene. Tak način sklepanja pogodb in izplačevanja dodatkov predstavlja anomalijo, ki jo je potrebno ustrezno sistemsko rešiti.
Da ne gre za povsem novo področje ugotovljenih nepravilnosti, temveč za sprenevedanje odgovornih akterjev, dokazuje tudi dejstvo, da Računsko sodišče na nepravilnosti pri izplačevanju dohodkov na Ekonomski fakulteti opozarja že najmanj od leta 2012. Z zavračanjem izvajanja ukrepov, ki jih nalaga Računsko sodišče, vodstvi Ekonomske fakultete in Univerze v Ljubljani, delujeta neodgovorno in ne izvršujeta priporočil najvišjega varuha javnih financ v Sloveniji. Takšno nespoštovanje Računskega sodišča je nedopustno, hkrati pa drastično niža zaupanje državljanov v javno visoko šolstvo in državne institucije, ki jih odgovorni zastopajo.
TI Slovenia opozarja tudi na dejstvo, da javnost in mediji še vedno nimajo vpogleda v sklenjene avtorske in podjemne pogodbe, ki so jih zaposleni Ekonomske fakultete sklenili z institucijo na kateri so tudi redno zaposleni, saj jih predstavniki fakultete in ključni akterji v omenjenih aferah ne želijo posredovati medijem in javnosti. Odgovorni se javno sprenevedajo in izvajajo miselne akrobacije z namenom upravičevanja, zakaj te pogodbe naj be bi bile uvrščene kot informacije javnega značaja. Čeprav je o javnosti pogodb odločil že Informacijski pooblaščenec, se odgovorni poslužujejo sodnih poti za, kot vse kaže, zavlačevanje postopka, katerega bomo plačali preko javnih sredstev tudi državljani. Takšni odzivi in aktivnosti pa kažejo na nizko stopnjo integritete tistih, ki bi morali biti za zgled državljanom.
V zadnjih letih je bilo narejenega veliko na področju transparentnosti, tako na državni kot tudi nevladni ravni (Supervizor, učinkovito delovanje urada Informacijskega pooblaščenca, Zakon o dostopu do informacij javnega značaja, Zakonodajni monitor), ki so tudi omogočile razkritje teh anomalij. Cilj dviga transparentnosti je rast zaupanja v državo kot institucijo ter pregled nad porabo davkoplačevalskega denarja, zato TI Slovenia poudarja, da se mora ta trend nadaljevati, omenjene sporne prakse pa sankcionirati.