Transparency International v novem poročilu opozarja, da so države EU sicer vzpostavile pravne okvire za zaščito žvižgačev, vendar zaščita v praksi pogosto ostaja nepopolna, počasna in premalo učinkovita.
23. junija obeležujemo Svetovni dan žvižgačev – ljudi, ki s prijavo korupcije, goljufij, zlorab položaja in drugih nepravilnosti varujejo javni interes. Njihova razkritja so pogosto ključna za odkrivanje ravnanj, ki bi sicer ostala skrita za zaprtimi vrati.
Žvižgači oziroma prijavitelji nepravilnosti niso grožnja institucijam. So eden od pomembnih varovalnih mehanizmov družbe, ki pomaga razkriti škodljiva, nezakonita ali neetična ravnanja. V praksi pa odločitev za prijavo pogosto pomeni tudi osebno tveganje: izgubo zaposlitve, premestitev, pritiske, grožnje, sodne postopke, poklicno osamitev ali druge oblike povračilnih ukrepov.
Zato zaščita prijaviteljev nepravilnosti ne sme ostati zgolj formalna pravica. Delovati mora takrat, ko je človek že spregovoril, ko se začnejo pritiski in ko se pokaže, ali institucije razumejo svojo odgovornost.
Transparency International je pred kratkim objavil poročilo How effective is whistleblower protection in the EU? Trends, gaps and emerging practices across member states, pri pripravi katerega je sodeloval tudi Transparency International Slovenia. Poročilo ocenjuje, kako države članice EU izvajajo pravila o zaščiti prijaviteljev nepravilnosti po sprejetju evropske direktive o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije.
Ugotovitve so jasne: EU je z direktivo naredila pomemben korak, vendar pravni okvir sam po sebi ne zagotavlja varnosti. V številnih državah članicah težave izhajajo iz nepopolnega ali napačnega prenosa pravil v nacionalno zakonodajo, šibkega izvajanja, razdrobljenih pristojnosti, premalo zmogljivih institucij in pomanjkanja učinkovitih sankcij za povračilne ukrepe.
Poročilo posebej opozarja na več področij, kjer zaščita v praksi pogosto ne doseže svojega namena. Med njimi so omejen dostop do učinkovitih pravnih sredstev in polne odškodnine, težave pri dokazovanju povračilnih ukrepov, prenizke ali redko uporabljene sankcije, pomanjkanje neodvisnega svetovanja in podpore ter premalo javno dostopnih podatkov o tem, kako sistemi prijav dejansko delujejo.
To niso zgolj pravno-tehnične pomanjkljivosti. Za prijavitelja nepravilnosti pomenijo razliko med zaščito in osamitvijo, med pravočasnim ukrepanjem in večletnimi postopki, med zaupanjem v sistem in molkom.
V Transparency International Slovenia poudarjamo, da mora zaščita prijaviteljev nepravilnosti temeljiti na jasnih, dostopnih in zaupanja vrednih postopkih. Prijavne poti morajo biti varne, institucije morajo na prijave ustrezno reagirati, povračilni ukrepi pa morajo imeti dejanske posledice. Enako pomembno je, da imajo ljudje, ki razmišljajo o prijavi, dostop do neodvisnih informacij, zaupnega svetovanja in podpore.
Naše delo je usmerjeno prav v to: spremljanje zakonodaje in prakse, opozarjanje na sistemske vrzeli, krepitev integritete institucij ter zagovarjanje rešitev, ki posameznikov ne puščajo samih, ko opozorijo na nepravilnosti.
Ob Svetovnem dnevu žvižgačev zato opozarjamo: od ljudi ne smemo pričakovati poguma, če jim sistem ne zagotavlja varnosti. Prijavitelji nepravilnosti varujejo javni interes. Naloga države, institucij in delodajalcev pa je, da zaščitijo njih.
Ko nihče ne spregovori, ceno plačamo vsi!
Poročilo je dostopno tukaj:
