Aktualno

Kaj smo se naučili z rajskimi in panamskimi dokumenti?

Po razkritjih rajskih dokumentov se je v javnih razpravah pojavilo več vprašanj, pomislekov in mitov, ki pomembno vplivajo na javno mnenje. Kakšni so odgovori nanje? Preberite si spodaj.

»Lastništvo podjetja v davčni oazi ni nezakonito«

Lastništvo podjetja, sklada ali druge pravne osebe v davčni oazi ni nezakonito samo po sebi, a razkritja kažejo na problematičnost trenutne ureditve in praks, še posebno ko gre za skrivanje lastništva. Ta onemogoča pristojnim organom, da sploh presojajo o zakonitosti, saj pogosto nimajo podatkov o obstoju, če jih lastniki ne prijavijo. Hkrati organom zapletene mednarodne strukutre lastništev otežujejo preiskave, saj nekatere jurisdikcije ne omogočajo zadostnega ali hitrega dostopa do podatkov.

Panamski dokumenti pa so pokazali, da precej teh struktur in podjetij v resnici ne deluje zakonito, saj je bilo po svetu sproženih vsaj stopetdeset postopkov zaradi utemeljenih sumov kršitev.

Hkrati je potrebno dodati, da zaradi davčnega izmikanja (zakonitega) v davčnih oazah letno ponikne 246 milijard evrov, ki oškodujejo javne proračune ter s tem vplivajo na dostopnost in kakovost javnih storitev. To ni nepravično le do državljanov, ki nimajo možnosti, da si izgradijo svojo hobotnico v davčni oazi, enako so v neenakem položaju mala in srednja podjetja, ki z “davčno optimiranimi” multinacionalkami ne morejo enakovredno konkurirati na trgu. Več svetovno priznanih ekonomistov je pozvalo k ukinitvi davčnih oaz, saj po njihovem mnenju ne služijo nobenemu ekonomskemu namenu, za več transparentnosti so tudi v zasebnem sektorju.

»Zakaj se sploh objavlja te dokumente, saj tako ni nobenega učinka po objavah, nikomur se nič ne zgodi«

Ne drži. Po objavi panamskih dokumentov so bile poleg številnih preiskav, tudi druge posledice. Države so pobrale vsaj 110 milijonov dolarjev dodatnih davkov le zaradi teh razkritij (tudi v Sloveniji), več ljudi je bilo aretiranih, odstopali so politiki (npr. islandski premier) ter vodilni v podjetjih in drugih organizacijah. Evropska komisija je le leto po uveljavitvi četrte direktive za preprečevanje pranja denarja začela iskati rešitve za novo direktivo, ki bi zapolnila nekatere luknje iz prejšnje.

Vsako razkritje pomembno prispeva k večjemu ukrepanju zoper te prakse, a je na javnosti, da odločevalcem dovolj odločno pove, da želijo ukrepe zoper davčne oaze.

»Objave dokumentov razkrivajo sistem izogibanja plačevanja davkov«

Le delno. Čeprav pomemben del razkriva tudi sistematično izogibanje plačevanja davkov po svetu, pa je jasno, da primeri vključujejo tudi skrivanje nezakonito pridobljenega premoženja, pranje denarja, financiranje terorizma, izogibanje mednarodnim sankcijam, oškodovanje upnikov in druge nečednosti.

Že pred leti je Svetovna banka v svoji analizi 213 primerov t.i. velike korupcije (mednarodne razsežnosti in večjih finančnih posledic) ugotovila, da je v vsaj 150 primerih nastopalo eno ali več podjetij, ki so bila namenjena skrivanju lastništva v eni izmed jurisdikcij, ki to omogočajo.

»Le mednarodni ukrepi bi lahko ta problem rešili«

Brez konsenza na mednarodni ravni vsekakor ne bo dokončno mogoče odpraviti te anomalije. A lahko vsaka država že sama stori mnogo, da oteži ali onemogoči poslovanje tistim, ki predstavljajo večje tveganje za zlorabe. V TI Slovenia smo decembra 2016 dali več priporočil za Slovenijo.

“Javna dostopnost registrov dejanskih lastnikov bi posegla v zasebnost”

Vsekakor, a obstajajo tehtni razlogi, da se pravica do zasebnosti delno omeji,. Podjetja pomembno vplivajo na celotno družbo in bi morala zato objavljati določene informacije. Poleg organov odkrivanja in pregona bi bistven korak naredili z javno dostopnostjo podatkov, kar bi omogočilo civilni družbi (nevladnim organizacijam, novinarjem in aktivnim državljanom), da na podlagi teh podatkov odkrivajo nepravilnosti ali anomalije.

“Zakaj je v razkritjih vedno v glavni vlogi odvetniška pisarna?”

Odprtje podjetja v davčni oazi ter ostali koraki, ki so pomembni za skrivanje lastništva, izogibanje plačevanja davkov, pranje denarja in druge namene terjajo ogromno znanja o davčnih sistemih, korporativnem pravu in drugih vidikih zakonodaje. Zato so v vseh zgodbah ključni odvetniki, davčni svetovalci ali drugi strokovnjaki, ki pa in ne preverjajo svojih strank dovolj podrobno, s tem pa omogočajo koruptivnim, da sredstva z manj težavami plasirajo po svetu.

 

 

Supported [in part] by a grant from the Foundation Open Society Institute in cooperation with the Fiscal Governance Program of the Open Society Foundations.