Ponujanje, obljubljanje, dajanje, prejemanje ali nagovarjanje za sprejem neke koristi kot spodbudo za nezakonito, neetično aktivnost ali dejavnost, ali za zlorabo zaupanja. Spodbude lahko prevzamejo obliko daril, posojil, plačil, nagrad ali drugih koristi (davki, storitve, donacije, usluge, itd.). Podkupovanje je korupcijsko kaznivo dejanje in kot tako opredeljeno v Kazenskem zakoniku. 

Vlade morajo učinkovito ukrepati pri boju proti (mednarodnemu) podkupovanju tako na nacionalni ravni kot v mednarodnih skupinah vključujoč G20, Evropski Uniji, Združenih narodih in OECD-ju (Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj). Vsa nacionalna zakonodaja mora prepovedati podkupovanje med podjetji v zasebnem sektorju. Vlade morajo popolnoma implementirati in izvajati zakone, ki kriminilizirajo mednarodno podkupovanje (podkupovanje tujega javnega uslužbenca) in prepovedujejo neevidentirane račune v skladu z OECD-jevo Konvencijo proti podkupovanju (Anti-Bribery Convention) in UNCAC (Konvencijo Združenih narodov proti korupciji) in redno poročati o uveljavljanju teh zakonov. OECD-jev proces strokovnih pregledov in Poročilo Transparency International o napredku konvencij (TI Convention Progress Report) so pokazali, da večina podpisnic OECD-jeve konvencije nezadostno preganjajo primere mednarodnega podkupovanja, med njimi je tudi Slovenija.