our values

PRAVIČNOST

TI Slovenia

Izvajamo projekte in druge aktivnosti, ki prispevajo k boju proti korupciji, večajo transparentnost javnega delovanja ter krepijo integriteto pomembnih subjektov v družbi. Odzivamo se na aktualno dogajanje. Poročamo javnosti o lastnem delovanju. Spoznaj nas.

Pravno svetovanje

logo spregovori pagemodule

Ste bili priča korupciji ali zanjo veste? Ste žrtev povračilnih ukrepov, ker ste na nepravilnosti opozarjali? V okviru projekta Spregovori izvajamo brezplačno pravno svetovanje in informiranje.

Podpri

Želite prispevati k boju proti korupciji? Včlanite se, donirajte, namenite nam del dohodnine ali kako drugače pomagajte društvu pri delovanju. Vsak prispevek šteje!

Dolga in trnova pot do informacij

Danes je na odboru državnega zbora za finance na predlog poslanske skupine nepovezanih poslancev potekala razprava o izboru podjetja Minis, d. o. o., za postavitev ograje, tehničnih ovir, rezilne žice, kakorkoli hočete, na meji z našo južno sosedo. Medtem je minilo že več kot leto dni, ko je TI Slovenia na podlagi Zakona o dostopu do informacij javnega značaja zahteval pogodbo za posel. Pogodbe še nimamo, niti nimamo dokončnega odgovora ali smo do nje upravičeni. Kaj to pomeni za transparentnost posla, kaj to pomeni za zaupanje v javne institucije, ki je v Sloveniji po nekaterih raziskavah rekordno nizko?

Preberite več: Dolga in trnova pot do informacij 

Nevidni lastniki: Javni zavod plača storitev v davčno oazo

TI Slovenia je na podlagi Zakona o dostopu do informacij javnega značaja od Urada za javna plačila pridobil podatke o transakcijah javnih organov v države, ki jih je imel takrat Urad za preprečevanje pranja denarja objavljene na svoji spletni strani na podlagi mednarodnih seznamov. Po pregledu transakcij je TI Slovenia na sedem organov naslovil zahteve po dokumentih, ki so bili podlaga za nakazila, da bi razjasnil namene teh transakcij.

Preberite več: Nevidni lastniki: Javni zavod plača storitev v davčno oazo

Nevidni lastniki: Boško Šrot za slamnato lastnico

Aprila 2008 je revija Manager razkrila seznam najbogatejših Slovencev in na četrto mesto uvrstila takrat 29 letno borzno posrednico Danijela Rakovič s premoženjem ocenjenim na dobrih 146 milijonov evrov. Rakovičeva je bila namreč formalna lastnica podjetja Kolonel d.o.o. Kolonel je takrat imel večinski delež v podjetju Center Naložbe d.d., ta pa v Infond Holdingu d.d., ki je obvladovalo skupino Pivovarna Laško. A hitro so se pojavili dvomi, da ima borzna posrednica, ki je zaposlena v mariborski Probanki zares toliko premoženja in da je najverjetneje le slamnata lastnica za dejanskega lastnika. To je bil Boško Šrot, takratni predsednik uprave Pivovarne Laško, ki se je kot dejanski lastnik razkril kmalu po objavi revije Manager.

Preberite več: Nevidni lastniki: Boško Šrot za slamnato lastnico

Nevidni lastniki: Kdo je kupil Adrio Airways?

19. januarja 2016 je Slovenski državnih holding (SDH) objavil novico, da je bila sklenjena pogodba o prodaji 91,58-odstotnega deleža letalske družbe Adria Airways, d. d. Postopek je potekal od julija 2015 in je bil po besedah SDH izveden »profesionalno, transparentno in enakopravno do vseh investitorjev v prodajnem postopku ter v skladu z mednarodno prakso na tem področju«. SDH še zapiše, da je Adrio Airways prek nemškega podjetja kupilo podjetje 4kInvest s sedežem v Luksemburgu.

Preberite več: Nevidni lastniki: Kdo je kupil Adrio Airways?

Pobude za davčno transparentnost

Avtor: Sebastijan Peterka, raziskovalec pri projektu Transparentnost lastništva podjetij

Davčne politike se nenehno spreminjajo. A v zadnjih letih se zaradi pritiska civilne družbe, največkrat po razkritjih velikih škandalov, davčne politike spreminjajo hitreje kot v preteklosti. Razgaljenje davčnih sistemov na globalni ravni, ki omogočajo izogibanje ali utajo davkov, prinaša s seboj zavedanje tudi pri odločevalcih, da je trenutno stanje nevzdržno in so potrebne spremembe. Ali se to dogaja zaradi nabiranja političnih točk, niti ni toliko pomembno. Spremembe prinašajo tudi vse več pobud za transparentnost. To je logična posledica izgube zaupanja javnosti v obstoječe mehanizme, zaupanje pa se skuša povrniti z možnostjo večjega vpogleda vanje. A kaj nam nekatere pobude prinašajo? 

Preberite več: Pobude za davčno transparentnost