TI Slovenia je na podlagi Zakona o dostopu do informacij javnega značaja od Urada za javna plačila pridobil podatke o transakcijah javnih organov v države, ki jih je imel takrat Urad za preprečevanje pranja denarja objavljene na svoji spletni strani na podlagi mednarodnih seznamov. Po pregledu transakcij je TI Slovenia na sedem organov naslovil zahteve po dokumentih, ki so bili podlaga za nakazila, da bi razjasnil namene teh transakcij.

Aprila 2008 je revija Manager razkrila seznam najbogatejših Slovencev in na četrto mesto uvrstila takrat 29 letno borzno posrednico Danijela Rakovič s premoženjem ocenjenim na dobrih 146 milijonov evrov. Rakovičeva je bila namreč formalna lastnica podjetja Kolonel d.o.o. Kolonel je takrat imel večinski delež v podjetju Center Naložbe d.d., ta pa v Infond Holdingu d.d., ki je obvladovalo skupino Pivovarna Laško. A hitro so se pojavili dvomi, da ima borzna posrednica, ki je zaposlena v mariborski Probanki zares toliko premoženja in da je najverjetneje le slamnata lastnica za dejanskega lastnika. To je bil Boško Šrot, takratni predsednik uprave Pivovarne Laško, ki se je kot dejanski lastnik razkril kmalu po objavi revije Manager.

19. januarja 2016 je Slovenski državnih holding (SDH) objavil novico, da je bila sklenjena pogodba o prodaji 91,58-odstotnega deleža letalske družbe Adria Airways, d. d. Postopek je potekal od julija 2015 in je bil po besedah SDH izveden »profesionalno, transparentno in enakopravno do vseh investitorjev v prodajnem postopku ter v skladu z mednarodno prakso na tem področju«. SDH še zapiše, da je Adrio Airways prek nemškega podjetja kupilo podjetje 4kInvest s sedežem v Luksemburgu.

Avtor: Sebastijan Peterka, raziskovalec pri projektu Transparentnost lastništva podjetij

Davčne politike se nenehno spreminjajo. A v zadnjih letih se zaradi pritiska civilne družbe, največkrat po razkritjih velikih škandalov, davčne politike spreminjajo hitreje kot v preteklosti. Razgaljenje davčnih sistemov na globalni ravni, ki omogočajo izogibanje ali utajo davkov, prinaša s seboj zavedanje tudi pri odločevalcih, da je trenutno stanje nevzdržno in so potrebne spremembe. Ali se to dogaja zaradi nabiranja političnih točk, niti ni toliko pomembno. Spremembe prinašajo tudi vse več pobud za transparentnost. To je logična posledica izgube zaupanja javnosti v obstoječe mehanizme, zaupanje pa se skuša povrniti z možnostjo večjega vpogleda vanje. A kaj nam nekatere pobude prinašajo?