Danes je na odboru državnega zbora za finance na predlog poslanske skupine nepovezanih poslancev potekala razprava o izboru podjetja Minis, d. o. o., za postavitev ograje, tehničnih ovir, rezilne žice, kakorkoli hočete, na meji z našo južno sosedo. Medtem je minilo že več kot leto dni, ko je TI Slovenia na podlagi Zakona o dostopu do informacij javnega značaja zahteval pogodbo za posel. Pogodbe še nimamo, niti nimamo dokončnega odgovora ali smo do nje upravičeni. Kaj to pomeni za transparentnost posla, kaj to pomeni za zaupanje v javne institucije, ki je v Sloveniji po nekaterih raziskavah rekordno nizko?

19. januarja 2016 je Slovenski državnih holding (SDH) objavil novico, da je bila sklenjena pogodba o prodaji 91,58-odstotnega deleža letalske družbe Adria Airways, d. d. Postopek je potekal od julija 2015 in je bil po besedah SDH izveden »profesionalno, transparentno in enakopravno do vseh investitorjev v prodajnem postopku ter v skladu z mednarodno prakso na tem področju«. SDH še zapiše, da je Adrio Airways prek nemškega podjetja kupilo podjetje 4kInvest s sedežem v Luksemburgu.

TI Slovenia je na podlagi Zakona o dostopu do informacij javnega značaja od Urada za javna plačila pridobil podatke o transakcijah javnih organov v države, ki jih je imel takrat Urad za preprečevanje pranja denarja objavljene na svoji spletni strani na podlagi mednarodnih seznamov. Po pregledu transakcij je TI Slovenia na sedem organov naslovil zahteve po dokumentih, ki so bili podlaga za nakazila, da bi razjasnil namene teh transakcij.

Aprila 2008 je revija Manager razkrila seznam najbogatejših Slovencev in na četrto mesto uvrstila takrat 29 letno borzno posrednico Danijela Rakovič s premoženjem ocenjenim na dobrih 146 milijonov evrov. Rakovičeva je bila namreč formalna lastnica podjetja Kolonel d.o.o. Kolonel je takrat imel večinski delež v podjetju Center Naložbe d.d., ta pa v Infond Holdingu d.d., ki je obvladovalo skupino Pivovarna Laško. A hitro so se pojavili dvomi, da ima borzna posrednica, ki je zaposlena v mariborski Probanki zares toliko premoženja in da je najverjetneje le slamnata lastnica za dejanskega lastnika. To je bil Boško Šrot, takratni predsednik uprave Pivovarne Laško, ki se je kot dejanski lastnik razkril kmalu po objavi revije Manager.