our values

PRAVIČNOST

Indeks zaznave korupcije 2014

Slovenija je na Indeksu zaznave korupcije Transparency International - Corruption Perception Index (CPI 2014) dosegla 39. mesto z oceno 58 (v razponu med 0 in 100). Med 175 državami smo dosegli oceno 58 v razponu med 0 in 100 (pri čemer rezultat »0« pomeni visoko koruptivnost države, rezultat »100« pa »zelo čisto« državo) in kljub manjšemu napredku v 2013, še vedno nismo niti dosegli ocene 61 iz leta 2012, kaj šele da bi napredovali.

Zaznavanje korupcije v javnem sektorju kaže na način delovanja sistema in vladni odziv na pojav korupcije. Slaba ocena je jasen znak vladi, da so potrebne učinkovite spremembe pri upravljanju s korupcijskimi tveganji v javnem sektorju, predvsem pri javnih naročilih in opravljanju javnih funkcij ter pri upravljanju družb v državni lasti. Ob tem pozivamo politične stranke k zavezi in izpolnjevanju samoregulacijskih mehanizmov, kot je na primer sprejetje etičnega kodeksa v Državnem zboru in k vzpostavitvi transparentnega imenovanja na javne funkcije. S predlogi k spremembam zakonodaje in implementacijo priporočil Transparency International Slovenija (recimo na področju dostopa do informacij javnega značaja in financiranja političnih strank in volilnih kampanj, zaveza za integriteto kandidatom na volitvah ipd.) smo dosegli določen napredek, vendar bo pozitivni premik naprej pri oceni Slovenije v CPI verjetno viden šele v prihodnjih letih.

»Kljub navideznemu naporu za povečanje transparentnosti v javnem delovanju, opažamo, da še vedno ni zadostne politične volje za vzpostavitev učinkovitega sistema proaktivne transparentnosti. Ugotavljamo, da se zakonov ne spoštuje, nadzor je šibak, ob tem pa še vedno nimamo vzpostavljene zakonodajne sledi in tako državljani nimamo vpogleda v procese odločanja. Pri upravljanju z državnim premoženjem in javnim dobrim še vedno prevladujejo interesi v prid določenim interesnim skupinam«, pravi generalni sekretar Transparency International Slovenia Vid Doria.

Proaktivna in ex-ante (nemudna in sprotna) transparentnost v Sloveniji še vedno ni udejanjena in ne predstavlja standarda za odkrito javno delovanje. Ozki interesi nekaterih skupin, tudi državnih ustanov, ki si vpogleda javnosti v svoje delovanje ne želijo ali ne upajo razkriti, sploh pa ne sproti, še vedno prevladujejo.

»Poglejmo primer netransparentnega poslovanja DUTB-ja, ki naj bi rešila problem bank, ki smo ga kot davkoplačevalci enkrat že plačali. Zaradi tega se še vedno krčijo socialne, delavske in druge pravice. Kot državljani pa ostajamo pasivni, volimo iste ljudi, ki so (tudi dokazano) bili koruptivni - izvoljenih je bilo kar 19 županov, ki so nezakonito dajali posle prijateljem, sorodnikom ali svojim podjetjem. Ob prvem neodvisnem monitoringu kampanj na terenu smo zaznali več nepravilnosti in poskusov obhajanja zakona. V TI Slovenija se zato zavzemamo za proaktivno in takojšnjo transparentnost, ki bi končala skrivanje v sivi coni, ter javno in jasno razkrila mreže vplivanja v Sloveniji. Čas je, da s sredstvi, ki jih imamo na voljo, tudi preko pomoči našega centra za pravno svetovanje in pomoč prijaviteljem korupcije, tudi sami zaostrimo boj proti korupciji« opozarja predsednica Transparency International Slovenia Simona Habič.

Indeks zaznave korupcije (Corruption perception index - CPI) temelji na zaznavanju stopnje koruptivnosti javnega sektorja s strani poslovnega sveta ter strokovnjakov in analitikov. Iz indeksa je jasno razvidno, da so države, ki so transparentnost povečale in vzpostavile standarde integritete, bolj uspešne pri obvladovanju, preprečevanju in sankcioniranju korupcije.

V Transparency International Slovenija že več let opozarjamo na nujnost izboljšanja razmer na področju integritete. Kot minimalni standard naj se spoštuje vsaj že obstoječo zakonodajo. Za to pa kot država potrebujemo učinkovit nadzor nad izvajanjem same zakonodaje. Nujno pa država potrebuje tudi strateško usmeritev, kjer mora biti integriteta in transparentnost ter vladavina prava ena izmed ključnih smeri, če ne že predpogoj.

 

Zgodovina indeksa

Indeks zaznave korupcije so vzpostavili leta 1995 kot sestavljeni kazalnik za merjenje zaznave korupcije v javnem sektorju v različnih državah po svetu. V zadnjih 18 letih so bili tako viri kot tudi metodologija prilagojeni in izčiščeni. Najnovejši pregled in posodobitev je potekala v letu 2012, ko je metodologija doživela nekatere pomembne spremembe. Metoda, ki so jo uporabljali do leta 2012 za agregacijo različnih virov podatkov je bila poenostavljena in sedaj vključuje podatke od vsakega vira za obdobje enega leta. Ključno pri tej spremembi je, da omogoča primerjavo ocen skozi čas, česar metodologija do 2012 ni omogočala. S tem namenom so rezultati Indeksa zaznave korupcije predstavljeni na lestvici od 0 (zelo koruptivno) do 100 (zelo čisto).

Kaj meri index?

Indeks (CPI) ocenjuje in razvršča države glede na percepcijo koruptivnosti javnega sektorja. Indeks je narejen na podlagi raziskave in ocene koruptivnosti javnega sektorja s strani različnih uglednih institucij. CPI je najširše uporabljen indikator korupcije na svetu.

Letošnji indeks (CPI 2014) se naslanja na neodvisne vire, kot so neodvisne institucije na področju upravljanja in analize poslovnega okolja. Uporabljeni podatki so bili zbrani v zadnjih 24 mesecih.
Transparency International je podrobno pregledal metodologijo vsakega vira podatkov, da bi zagotovili standarde kvalitete Transparency International. Za podrobnosti o metodologiji si lahko ogledate dokument z opisom virov.
Na vrhu in dnu še vedno ni večjih sprememb

Najvišje na indeksu zaznave korupcije za leto 2014 med 175 državami sta Danska in Nova Zelandija z oceno 92 in 91 ter Finska z oceno 89. Najslabše so se uvrstile šibke, nestabilne države, kjer je bila nedavno vojna ali kjer še vedno potekajo konflikti. Zadnje mesto si še vedno delita Somalija in Severna Koreja z oceno 8. Največji napredek so dosegli Slonokoščena obala, Sveti Vincent in Grenadini in Egipt, ki so napredovali za 5 točk, Afganistan, ki ostaja na repu lestvice, Jordanija in Mali pa za 4 točke. Največji padec pa so pokazale Angola, Kitajska, Malavi in Ruanda, ki so nazadovale za 4 točke in Turčija, kateri se je indeks znižal kar za 5 točk.

 

 
NOVICE

doniraj2 

Naroči se na E-novice

* obvezno polje
 

Kontakt

Sedež:

Vožarski pot 12, Ljubljana

E-mail:

email

Telefon:
(+386) 01/320 73 25

Center za zagovorništvo,

informiranje in pravno svetovanje:
080 39 34

Twitter

TransparencySi RT @TI_EU: Criminals think longterm they're creative & have lots of resources. We need to think differently to beat them - @IDashboard #Lau
21hreplyretweetfavorite