our values

PRAVIČNOST

Korupcija v javnem sektorju je posledica slabega upravljanja

Ocena Slovenije na Indeksu zaznave korupcije Transparency International kaže, da vlada, politični odločevalci in javni sektor še vedno dopuščajo sistemske zlorabe in netransparentno delovanje institucij in posameznikov pri porabi javnih sredstev in denarja.

 

Slovenija že od leta 2012 ne beleži vidnejšega napredka na lestvici Indeksa zaznave korupcije (CPI 2016). Med 176 državami je letos dosegla oceno 61 (pri čemer rezultat »0« pomeni visoko koruptivnost države, rezultat »100« pa »zelo čisto« državo) in 31 mesto. Ob tem poudarjamo, da je izboljšanje za točko v primerjavi z minulim letom in napredek za štiri mesta na lestvici v okviru standardne napake, zato o bistvenem napredku ne moremo govoriti.

Na podlagi ocen in podatkov raziskav uglednih ustanov o zaznavah gospodarstvenikov, odvetnikov, analitikov in strokovnjakov o korupciji v javnem sektorju, največja mednarodna mreža za boj proti korupciji Transparency International vsako leto oblikuje Indeks zaznave korupcije (CPI), ki razvršča države v lestvico in podaja oceno napredka. Za oceno zaznave korupcije v javnem sektorju v Sloveniji je bilo za CPI 2016 uporabljenih kar 10 mednarodnih analiz.

Kot kažejo raziskave in delo na terenu  Transparency International Slovenia se korupcija razrašča in pojavlja v različnih oblikah predvsem zato, ker jo sistem omogoča skozi nepremišljeno in netransparentno sprejemanje ključnih odločitev in zakonodaje. Posledice korupcije in nepravilnosti pri porabi javnega denarja v vsakodnevnem življenju čutimo vsi državljani. Ko recimo čakamo v dolgih vrstah pri zdravniku, ko moramo dodatno plačevati za zdravila ali preglede, ko se vozimo po luknjastih državnih in občinskih cestah ali ko zraven našega doma nepričakovane zraste industrijska cona, pa čeprav ne bi smela. Razlogi za to ležijo tudi v manj skrbni in (pre)hitri, netransparentni pripravi zakonov, predvsem na področju upravljanja javnega denarja, pri javnem naročanju in pri upravljanju lokalne samouprave. Odgovorni morajo vzpostaviti trajne, sistemske rešitve, ki bodo dolgoročno pozitivno vplivale na zmanjšan obseg korupcije. Seveda pa morajo z načeli integritete najprej začeti pri sebi, od predstavnikov vlade do politikov in poslancev državnega zbora, ki ironično, še danes nimajo kodeksa etike ali etičnih pravil delovanja.

CPI2016 EUWesternEurope EN

Vlada v praksi še vedno slabo zagotavlja proaktivno transparentnost, integriteto in odgovornost. Menimo, da morali bili vsi podatki o poslovanju javnega sektorja javni, da bi bila vzpostavljena zakonodajna sled, podprta z IT-orodji, ki bi omogočala državljanom vpogled v postopke priprave zakonov, od lobiranja do plačil svetovalcem. Zaščita žvižgačev in prijaviteljev je nezadostna in prizadevanja odgovornih za ureditev tega področja se morajo povečati. K temu pa žal prispeva tudi padec ugleda Komisije za preprečevanje korupcije in neučinkovitost te neodvisne institucije, na kar opozarjajo tudi iz tujine (OECD, Evropska Komisija). Kljub pozivom TI Slovenia in mednarodnih institucij, KPK ne izpolnjuje zakonsko določenih obveznosti zaradi neodločnega, neučinkovitega vodstva.

Strokovnjaki, analitiki in predstavniki gospodarstva zaznavajo neustrezne prakse pri preganjanju korupcije in predloge sodne postopke, kot kažejo raziskave zaznave korupcije, ki so podlaga za CPI 2016. Kljub temu TI Slovenia zaznava, da so odgovorni in organi pregona v zadnjih letih bolj sistematično in organizirano pristopili k preganjanju gospodarskega kriminala in korupcije z ustanovitvijo specializiranega tožilstva, zaposlitvijo več tožilcev in usposabljanji preiskovalcev na področju korupcije. Učinke teh ukrepov še pričakujemo.

Hkrati pa ugotavljamo, da se je v zadnjem času aktiviral tudi zasebni sektor, ki si želi zdravo in transparentno konkurenčno poslovno okolje h kateremu pripomore predvsem in tudi nekoruptiven javni sektor. TI Slovenia tako kot nevladna, nepridobitna in nepolitična organizacija v Forumu poslovne integritete in transparentnosti združuje podjetja, ki si prizadevajo naslavljati izzive koruptivnih dejanj. Slednja spodkopavajo javno zaupanje v pravo in državne institucije, omejujejo konkurenco na trgu, zmanjšujejo proračune držav in integritete gospodarskih družb. Aktivno prizadevanje vseh sfer družbe in različnih deležnikov, izmenjava dobrih praks z implementacijo preventivnih ukrepov za preprečevanje korupcije, so bistven dejavniki boja proti njej. Le z njimi je na dolgi rok možno vzpostaviti ničelno toleranco družbe do koruptivnih dejanj.

Tudi močna civilna družba, nevladne organizacije in preiskovalni novinarji na področju vladavine prava, preprečevanja korupcije in demokracije so ključni nadzorni mehanizem sistema. Žal pa ugotavljamo, da sistemske možnosti financiranja teh aktivnosti državljanov in novinarjev že od osamosvojitve sploh niso na voljo.

 

Na vrhu in dnu še vedno ni večjih sprememb

Najviše na indeksu zaznave korupcije za leto 2016 sta med 176 državami Danska in Nova Zelandija z oceno 90 ter Finska z oceno 89. Najslabše so se uvrstile šibke, nestabilne države, kjer je bila nedavno vojna ali kjer še vedno potekajo konflikti. Zadnje mesto zaseda Somalija z oceno 10, na predzadnjem mestu z oceno 11 pa je Južni Sudan. Največji napredek so dosegle države Surinama, Belorusija in Vzhodni Timor. Največji padec je doletel Trinidad in Tobago, ki je nazadovala za 29 točk.

 

Zgodovina indeksa

Indeks zaznave korupcije je bil vzpostavljen leta 1995 kot sestavljeni kazalnik za merjenje zaznave korupcije v javnem sektorju v različnih državah po svetu. V zadnjih 19 letih so bili tako viri kot tudi metodologija prilagojeni in izčiščeni. Najnovejši pregled in posodobitev je bila v letu 2012, ko je metodologija doživela nekatere pomembne spremembe. Metoda, ki so jo uporabljali do leta 2012 za agregacijo različnih virov podatkov, je bila poenostavljena in zdaj vključuje podatke od vsakega vira za obdobje enega leta. Ključno pri tej spremembi je, da omogoča primerjavo ocen skozi čas, česar metodologija do 2012 ni omogočala. S tem namenom so rezultati Indeksa zaznave korupcije predstavljeni na lestvici od 0 (zelo koruptivno) do 100 (zelo čisto).

 

Kaj meri indeks?

Indeks (CPI) ocenjuje in razvršča države glede na zaznavo korupcije v javnem sektorju. Narejen je na podlagi združitve podatkov in analiz svetovno priznanih ustanov, ki skozi oči gospodarstvenikov, analitikov in strokovnjakov ugotavljajo zaznavo korupcije v javnem sektorju. CPI je najširše uporabljen indikator korupcije na svetu. Iz indeksa je jasno razvidno, da so države, ki so transparentnost povečale in vzpostavile standarde integritete, bolj uspešne pri obvladovanju, preprečevanju in sankcioniranju korupcije.

Letošnji indeks (CPI 2016) se naslanja na neodvisne vire, kot so neodvisne ustanove na področju upravljanja in analize poslovnega okolja. Uporabljeni podatki so bili zbrani v zadnjih 24 mesecih.

Transparency International je podrobno pregledal metodologijo vsakega vira podatkov, da bi zagotovil standarde kakovosti. Podrobnosti o metodologiji so dostopne v priloženih dokumentih z opisom virov (konkretnih uporabljenih analiz in raziskav).

Predstavitev raziskave

Metodologija

Opis virov raziskave

 

 

NOVICE

doniraj2 

Naroči se na E-novice

* obvezno polje
 

Kontakt

Sedež:

Vožarski pot 12, Ljubljana

E-mail:

email

Telefon:
(+386) 01/320 73 25

Center za zagovorništvo,

informiranje in pravno svetovanje:
080 39 34

Twitter

TransparencySi RT @guardian: Fifa’s anti-corruption efforts criticised after speedy clearing of Gianni Infantino https://t.co/3U7a08n8T8 via @guardian_spo
TransparencySi @steinbuch Kakšen notranji "lobist" tudi verjetno pomaga - https://t.co/DGJ8iUi0fi